Nerazvrščeno

KRITERIJI OCENJEVANJA

Kriteriji pisnega ocenjevanja znanja veljajo za 6., 7., 8. in 9. razred in ostajajo enaki kot v lanskem šolskem letu. Pisni preizkusi znanja bodo v vseh treh zahtevnostnih ravneh enaki.

Meje za  pisna ocenjevanja je naslednji:

 

Nezadostno ( 1 )                    0% – 44%

Zadostno ( 2 )                      45% – 60%

Dobro ( 3 )                            61% – 75%

Prav  dobro ( 4 )                   76% – 90%

Odlično ( 5 )                         91% – 100%

 

 

Kriteriji za ustno ocenjevanja znanja.

 

Pri reševanju  besedilnih in načrtovalnih nalog si učenci lahko pripravijo postopke reševanja na list in nato ustno utemeljijo.

 

Učenci z dodatno strokovno pomočjo imajo možnost napovedanega spraševanja.

 

Merila ustnega ocenjevanja

 

NEZADOSTNO  –  1

Učenec:

  • ne opravlja nalog in ne prevzema nobene vloge pri delu v skupini,
  • nima potrebnega predznanja,
  • ne povezuje osnovnih pojmov
  • tudi ob nenehnem usmerjanju ne uspe rešiti danega problema,
  • ne ponudi nobenih argumentov,
  • povsem zgreši pomen posameznih pojmov in jih zamenjuje,
  • tudi ob pomoči ne zna uporabiti znanja.

 

 

ZADOSTNO  –  2

Učenec:

  • naloge opravlja pomanjkljivo in le, če je izrecno izzvan,
  • njegovo znanje ima pomanjkljivosti,
  • povezuje osnovne pojme,
  • potrebuje nenehno usmerjanje,
  • predstavi le posamezne argumente,
  • v pomenu posameznih pojmov naredi več napak,
  • pomanjkljivo predstavi vsebine,
  • delno uporabi pridobljeno znanje in pri delu ni zavzet.

 

DOBRO  –  3

Učenec:

  • sprejme zahtevano nalogo šele po prepričevanju ostalih,
  • njegovo znanje še ima pomanjkljivosti,
  • povezuje osnovne pojme in neuspešno išče dodatne pojme,
  • pri raziskovanju potrebuje pomoč, čeprav delo opravi samostojno,
  • predstavi nepopolne argumente,
  • naredi pomembne napake v interpretiranju znanja,
  • vsebine predstavi le z eno metodo, brez domiselnosti in prepričljivosti,
  • pridobljeno znanje uporabi le ob pomoči,
  • pri delu je zavzet, a le malo kreativen.

 

 

PRAV  DOBRO  –  4

Učenec:

  • pri skupinskem delu prevzema vlogo in pomaga k boljšemu delu v skupini,
  • njegovo znanje je ustrezno in ga razume, ter je samostojen,
  • povezuje osnovne pojme in zna poiskati tudi druge pojme, ki se vežejo na dano vsebino,
  • je samostojen,
  • argumente za zaključke predstavlja brez napak,
  • zbrane podatke ustrezno sintetizira in jih tudi primerno interpretira,
  • predstavi dve različni metodi, vendar ni domiseln,
  • učinkovito predstavi vsebine,
  • samostojno uporabi pridobljeno znanje, pri delu pa je zavzet in kreativen.

 

ODLIČNO  –  5

Učenec:

  • delo pri skupinskem pouku sprejema z navdušenjem in se trudi za čim boljši uspeh skupine,
  • njegovo znanje je poglobljeno,
  • je jasen in prepričljiv,
  • povezuje osnovne pojme in tvori nove pojme,
  • je samostojen in domiseln,
  • jasno in prepričljivo predstavi vse argumente za zaključke,
  • uporabi različne metode,
  • samostojno uporabi pridobljeno znanje, pri delu pa je izredno zavzet ter kreativen,
  • lahko se prekinja z dodatnimi vprašanji, vendar se ne zmede,
  • probleme posreduje in navaja na svoje načine.

 

Kriteriji za ocenjevanje referata pri fiziki:

ZGRADBA IN OBLIKA NALOGE (10%)

  • naslovna stran ( izgled, podatki)
  • oblika (estetski videz, preglednost, podatki),
  • navedeni viri (upoštevanje abecednega reda, raznolikost)

 

VSEBINA NALOGE (50%)

  • ustreza naslovu,
  • zajema bistvena dejstva,
  • je povezana in razumljiva,
  • je izvirna (primeri, zanimivosti, naloge za sošolce, preverjanje)

PREDSTAVITEV

Govorni nastop (20%):

  • razumljiv ( po vsebini in razločnem govorjenju).
  • urejeno in zanimivo pripovedovanje,
  • ni prebrano,
  • uporabljena slikovna predstavitev,
  • upoštevan čas,
  • smiselno odgovarjanje na vprašanja.

Slikovna predstavitev (20%)

  • velikost pisave,
  • velikost slik,
  • naslov izstopa,
  • ključne besede ali glavne misli – ne preveč besedila,
  • pazite na preglednost in primerno razporeditev, estetski videz,
  • zapisani naj bodo avtorji in razred.

Določitev zaključne ocene

Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli ob koncu leta učitelji oblikujemo zaključno oceno. Pri oblikovanju zaključne ocene učitelji ocenimo, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnem načrtu, in upoštevamo ocene, ki jih je učenec/učenka prejel/a pri predmetu med šolskim letom.

 

Pri zaključevanju ocene upoštevamo tudi:

– dosežene procente pri kontrolnih nalogah (primer: ali je učenec za las ujel štirico ali pa je bila ta štirica zelo dobra, skoraj 5),
– opravljanje domačih nalog,
– sodelovanje pri pouku.

 

V izogib kakršnikoli subjektivnosti pri zaključevanju ocene si učiteljice med šolskim letom beležimo dodatne kriterije.

Tako se lahko zgodi, da imata učenca povsem enake ocene in različni zaključni oceni.

 

Prizadevnosti (neprizadevnosti) učenca/učenke opazimo in cenimo. Učencem, ki pokažejo pozitiven odnos do dela, ki se med letom trudijo, z veseljem nudimo dodatno razlago in pomoč, če jo potrebujejo (npr. v okviru pogovornih ur za učence, dodatne vaje…). Za učence, ki pa ne pokažejo pozitivnega odnosa do dela, pri pouku ne poslušajo in ne delajo (včasih celo ovirajo vzgojno – izobraževalno delo), pa se držimo le tistih dolžnosti, ki so opredeljene z zakoni in pravilniki, dodatnih uslug pa jim ne nudimo (npr. dopolnilni pouk med počitnicami v primeru, da imajo zaključeno negativno oceno; dodatne možnosti za popravljanje ocene…).
Ker smo o prizadevnosti (neprizadevnosti) učenca/učenke najbolje obveščene tiste učiteljice, ki predmet poučujemo, svetujemo staršem, da tovrstna vprašanja (in morebitne prošnje o dodatnih uslugah – npr. dodatnih vajah, možnostih za popravljanje) naslavljajo izključno na nas.
Ukrepi v izjemnih situacijah pri ocenjevanju znanja

 

V izogib morebitnim kršitvam, ki bi se lahko pojavile pri postopku ocenjevanja, smo učiteljice matematike sprejele naslednje sklepe:

– V primeru kršitev učenca pri pisnem ocenjevanju znanja (kakršnokoli sodelovanje s sošolci, obračanje po razredu, pogovor, uporaba nedovoljenih pripomočkov…) se učenca prvič opozori, drugič pa se mu kontrolno nalogo odvzame. Pri vrednotenju izdelka ocenimo tisto, kar je učenec napisal do odvzema kontrolne naloge, ne glede na to, koliko časa je učenec pisal kontrolno nalogo.

– Če učenec odda prazno kontrolno nalogo, s tem ne pokaže doseganja minimalnih standardov. Učitelj takšno kontrolno nalogo ovrednoti z nezadostno oceno.

– Učenci so po končanem pisanju kontrolne naloge slednjo dolžni oddati učitelju, da jo ta lahko oceni. Učitelj vsakokrat preveri, ali so mu kontrolno nalogo oddali vsi učenci. Če se izkaže, da učenec kontrolne naloge ni oddal, s tem ni pokazal doseganja minimalnih standardov in je ocenjen z oceno negativno.

– Učenec ne more odkloniti ustnega spraševanja, če le to poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni OŠ. Če zavrne spraševanje, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če učenec nanja ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih standardov in je zaradi tega ocenjen z negativno oceno.

– Odsotnost učenca pri pisnem ocenjevanju znanja: Če je učenec na dan pisnega ocenjevanja znanja (v nadaljevanju redno pisno ocenjevanje) odsoten, piše pisni preizkus znanja prvo naslednjo učno uro matematike ali fizike, razen v primeru opravičene daljše odsotnosti.

V primeru opravičene daljše odsotnosti učitelj določi datum, kdaj bo učenec naknadno pisal pisno ocenjevanje znanja (v nadaljevanju naknadno pisno ocenjevanje). Pri določitvi datuma naknadnega pisnega ocenjevanja znanja se šteje, da je bil učenec o datumu obveščen takrat kot vsi njegovi sošolci – torej najmanj 5 delovnih dni pred rednim pisnim ocenjevanjem znanja. Učni sklop naknadnega pisnega ocenjevanja je enak ocenjevanemu učnemu sklopu rednega pisnega ocenjevanja, prav tako je enaka struktura težavnosti nalog, taksonomskih stopenj, delež minimalnih in ostalih standardov ter cilji nalog. Zaradi zagotavljanja enakosti vsem učencem striktno pazimo, da naloge pri naknadnem pisnem ocenjevanju in pisnem ocenjevanju niso enake.